Štirinajst dni po rojstvu hčerke so prišli na obisk njegovi sorodniki. Praznovali so rojstvo hčerke, on se je močno napil. Meni ni bilo do praznovanja (na bruhanje mi gre, ko to pripovedujem).
Ko so odšli, sem ugotovila, da je na balkonu, otroka pa ima stlačenega kar pod majico. Pijan je bil, bala sem se, da se hčerki ne bi kaj zgodilo. Zelo sem se vznemirila, začela sem kričati, naj pazi, on pa me je v odgovor začel močno udarjati po glavi, letelo je tudi po hčerki, ki sem jo takrat že držala v naročju. Skušala sem jo zaščititi. Kričala sem, naj pazi. Vzel jo je in me tepel naprej. Stisnjena sem bila v kot. Na drugem koncu sobe so bila vrata, ki jih je zaklenil, ključ pa je spravil v žep.
Z vreščanjem sem skušala opozoriti na nasilje, priklicati pomoč. Nihče ni prišel, čeprav vem, da so bili sosedje doma.
Spomnim se, kako zelo me je bolelo na začetku, potem pa sem čutila samo še tope udarce. Ko je nehal, mi je zabičal, da me bo »do konca«, če se samo še enkrat dotaknem hčerke. Strah me je bilo iti do ogledala, prepričana sem bila, da sem vsa krvava. Presenečena sem ugotovila, da se mi nič ne pozna. Počutila sem se, kot da ne bi bila jaz.
Ko sem se zbrala, sem zaslišala hčerko. Jokala je. Opogumila sem se in jo šla iskat. Ležala je ob kavču, na katerem je spal, z obrazom, obrnjenim v tla. Bila je pobruhana. Ob pretepanju mi je iz ušesa izbil uhan. Dolgo jih nisem več nosila.
O dogodku se nisva nikoli pogovarjala. Vedno pa sem imela občutek, da je v meni nekaj ubil. Od takrat sem se ga strašansko bala. Bala sem se ga že prej, od takrat pa sem se ga strašansko bala. Enkrat, ko je spet glasno kričal, sem si odškrnila zob, ker sem tako stiskala zobe.
Kljub temu sem z njim vztrajala še nekaj časa. Da bo hčerka stara eno leto.
Danes skušam ugotoviti, kaj vse mi je takrat vzel – poleg uhana mi je izbil tudi zaupanje v življenje. Zelo me je prizadelo, ko je sodni izvedenec ugotovil, da ni šlo za nasilje, ampak me je partner zgolj miril na manj ustrezen način.
Danes imam skrbništvo nad hčerko in radosti me, da lahko z njo počnem stvari, ki mi jih ni pustil početi. V sebi poskušam oživiti stvari, ki so takrat umrle.
UMETNICA
Hana Karim, 30 let
Hana Karim se je uveljavila kot oblikovalka keramike. V razmeroma kratkem času, so njeni umetniško-obrtniški izdelki postali pravi hit in obvezni uporabni dodatki v naših domovih. Njeno delo temelji na sodelovanju z zainteresirano publiko, saj jo zmore na pravi način motivirati in opogumiti, da se ustvarjalno izraža in na skupinskih delavnicah tudi povezuje in izmenjuje razno razne izkušnje.